Derveni papirus

Prev. Jan Ciglenečki

Derveni papirus je bil najden v bližini Soluna leta 1962, vendar pa je bil editio princeps objavljen šele leta 2006 v delu K. Tsantsanoglou, G.M. Parássoglou, T.Kouremenos (izd.), The Derveni Papyrus (Leo. S. Olschki Editore, Florence [series Studi e testi per il Corpus dei papiri filosofici greci e latini, vol. 13]), Firenze 2006. Derveni papirus je najstarejši ohranjen grški papirus z literarno vsebino, ki prinaša alegorično eksegezo orfične himne neznanega pisca iz 5. stol. pr. Kr. Besedilo je izjemnega pomena za razumevanje zgodovine grške religije, filozofije in literarne kritike. Papirus danes hranijo v arheološkem muzeju v Solunu.

 

 

Col. I

 

            … vsakega … od Erinij …

 

Col. II

           

… Erinije … častijo … pitne daritve po kapljah zlivajo … vsakemu žrtvovati nekakšnega ptiča… k temu je dodal … usklajene z glasbo. … pomenijo pa …

 

Col. III

 

… vsakemu pripade dajmon …… pogubljene … izmed Erinij … dajmoni pod(zemlja) …  služabniki bogov… so kakor nepravični (možje) … odgovorni za … kakršni …

           

Col. IV

 

… tisti, ki je spremenil to, kar leži … raje dati naprej kakor škodovati … ne dovoli prejeti po naključju. Mar ni … svet? Na isti način Heraklit … skupne (nauke), sprevrača lastne; kakor nekdo, ki izreka reči, podobne [svetemu] govoru, [je rekel]: »Sonce … je v skladu s (svojo) naravo široko kot človeško stopalo, v kolikor ne prestopi (svojih) meja; če pa … [prestopi], ga bodo odkrile Erinije, pomočnice Pravičnosti. …bi prestopil … Pravičnosti …

 

Col. V

 

… povprašati oraklje …  povprašajo oraklje … za njih stopamo v preročišče, da bi vprašali po prerokbah, ali je v skladu z (božansko) postavo …  v strahote Hada? Zakaj ne verjamejo? Če niso razumeli1 sanj niti vsake od drugih stvari, na osnovi kakšnih dokazov2 bi lahko verjeli? Ker jih je premagal greh in drugi užitki, se tega ne morejo naučiti [niti] v to verovati. Nevera in neukost pa [sta isto! Kajti če] se ne naučijo in tega ne spoznajo, [tudi ni mogoče, da bi verovali], pa čeprav bi videli … nevero … se pojavi …

 

Col. VI

           

… molitve in žrtvovanja pomirijo [duše], medtem ko [urok] magov zmore odvrniti3 dajmone, (ki jim stojijo) na poti; kajti dajmoni, (ki jim stojijo) na poti, so maščevalne duše. V ta namen magi opravijo žrtvovanje, kakor da bi odplačevali kazen. Prek teh daritev zlivajo vodo in mleko, iz česar nato pripravijo pitne (darove). V dar prinašajo neštete kolače z »mnogimi popki«, saj je tudi duš nešteto. Posvečenci predtem opravijo žrtvovanja (v čast) Evmenidam na isti način kakor magi; Evmenide so namreč duše. V njihovo (čast4 mora) tisti, [ki namerava] žrtvovati bogovom svete (predmete), najprej (žrtvovati) ptiča … bivajo … tiste, kolikor …  

 

Col. VII

 

… himna, ki izreka zdrave (besede) in skladne z (božansko) postavo; … se namreč (izvaja skupaj) s pesnitvijo. Ni pa mogoče reči, kakšen je pomen5 (teh) besed,6 četudi so izrečena (na glas). Ljudem zveni ta pesnitev nekako tuja in zagonetna, četudi [Orfej] sam ni želel govoriti v ugankah, (da bi se o njih) prepirali, ampak (je hotel) v ugankah (izrekati) velike (stvari). Govori torej posvečene (reči), [vselej] od prve do zadnje besede, [kot je razvidno] tudi iz zgovornega7 verza; (s tem), ko jim je ukazal, naj »zaprejo vrata (pred svojimi) [ušesi]«, je namreč (želel) reči, da ne postavlja zakone za množico …tiste, ki poslušajo … v naslednjem verzu …   

 

Col. VIII

 

            … kakor] je (Orfej) pojasnil v tem verzu:

 

            »tisti, ki nastali so iz Zevsa, nadvse mogočnega kralja«,

 

            Kako pa se je začelo,8 je pojasnil v tem (verzu):

 

»Ko Zevs je od svojega očeta skladno prerokbo

prevzel v roke oblast in moč ter čudovitega dajmona«.

 

Prikrito pa je (ostalo), da imata ta verza prenesen (pomen);9 (potrebno) ju je namreč (razumeti) takole: »Ko je Zevs vzel moč od svojega očeta in čudovitega dajmona«. Ker je [tako], (ne namiguje), da Zevs posluša svojega očeta, ampak da od njega prejme moč. [Drugače] pa bi se lahko zdelo, da jo je prejel v nasprotju s prerokbami. Zdelo se mu je namreč … nujnost lahko bi mislil …  ko se je naučil …

 

Col. IX

 

… biti. Napravil je torej, da je [oblast] (pripadla) najmočnejšemu, tako kot otrok (pripada) očetu. Tistim pa, ki (pomena) izrečenih besed ne razumejo, se zdi, kakor da je Zevs moč in dajmona prejel od svojega očeta. Ker torej razume, da ogenj, če je pomešan z drugimi (stvarmi), bivajoče (stvari) pretrese in jih s (svojo) vročino ovira, da bi se sestavljale, ga je pomaknil dovolj (vstran), da bi tako odmaknjen10 ne oviral bivajočih (stvari) pri strjevanju. Tiste (stvari), ki jih je prižgal (ogenj), so nadvladane, kar pa je (enkrat) nadvladano, se (prične) mešati z drugimi (stvarmi).  Ko je (rekel) »prevzel je v roke«, je (zgolj) namigoval, tako kot to (počne) tudi na drugih (mestih) …najbolj zanesljive (stvari) …močno, rekel je, da Zevsdajmona … kakor … močnega … 

 

Col. X

 

… in govoriti; [ni] namreč mogoče govoriti, ne da bi se oglasili; menil pa je, da je »govoriti« in »oglasiti se« isto. Pa tudi »govoriti« in »poučevati« pomenita11 isto, saj ni mogoče poučevati, ne da bi to, kar se je (treba) naučiti, izrekli z besedami;12 smatra se, da je »poučevati« (vsebovano) v »govoriti«. »Poučevati« tako ni ločeno od »govoriti«, in prav tako »govoriti« ne od »oglasiti se«, (zaradi česar izrazi) »oglasiti se«, »govoriti« in »poučevati« pomenijo isto. Tako [ni] nobene prepreke, da bi tudi »vse-vedežujoča« in »ona, ki vse poučuje« ne pomenilo13 isto. Ko o (Noči) [pravi], da je »hranilka«, s tem namiguje, da vse tiste (stvari), ki jih Sonce s toploto razdvoji, Noč s hladom (znova) združi … tiste, ki jih je segrelo Sonce…

 

Col. XI

 

… Noči. O njej [pravi], da »prerokuje iz najnotrišnjega«14 (ádyton), (s čimer ima) v misli to, da globina noči (nikoli) ne zaide (ádyton);15 (noč) namreč ne zaide tako kot svetloba, ampak jo žarek zgrabi, medtem ko sama ostaja na miru. »Prerokovati« in »koristiti« pomeni isto, vendar je (pri tem) treba razmisliti, na kaj se (izraza) »koristiti« in »prerokovati« nanašata. Ker pa menijo, da ta bog prerokuje, prihajajo (k njemu) in ga sprašujejo, kaj naj storijo. In zatem pravi:

 

Prerokovala je vse, kar bi moral opraviti po (božanski) postavi.

 

            … pojasnil je, da … poleg bivajočih (stvari) … mogoče …

 

Col. XII

 

            … in odpraviti. Naslednji verz pa se glasi takole:

 

            »da lahko bi vladal na lepem prestolu zasneženega Olimpa«

 

Olimp in čas sta isto. V zmoti pa so tisti, ki se jim zdi, da sta Olimp in nebo isto, saj ne razumejo, da nebo ne more biti »daljše« ali »širše«; če pa bi kdo rekel, da je čas »dolg«, se ne bi zmotil. Ko je nekje želel [reči] »nebo«, je uporabil pridevnik »širok«, ko pa je nasprotno želel reči [»Olimp«], ni nikoli (rekel, da je) »širok«, ampak »dolg«. Ko pa je rekel, da je »zasnežen«, ga je po zmožnosti16 … s tem, kar je snežno … snežnemu … belo … svetleče … siv …

 

Col. XIII

 

            »Ko je Zevs od svojega očeta slišal prerokbe«

 

On namreč ni niti tedaj17 slišal – pojasnjeno je bilo, v kakšnem (smislu) je slišal –, niti Noč ne ukazuje. To (Orfej) pojasnjuje, govoreč takole:

 

»Genitalije pa je pogoltnil ta, ki je prvi izkočil iz etra«.  

 

Ker skozi celotno pesnitev o stvareh (zgolj) namiguje, je o vsaki besedi treba govoriti posebej. Ko je opazil, da ljudje za vsako rojstvo menijo, da je v genitalijah in da ni mogoče rojevati brez genitalij, je uporabil ta (izraz) in genitalije primerjal s Soncem. [Kajti] brez Sonca takšne bivajoče ne morejo nastajati … bivajočih (stvari) … Sonca vse (stvari)… niti bivajočim (stvarem)… zaobsegati …

 

Col. XIV

 

izskočil iz najsvetlejšega in najtoplejšega, ločen od samega sebe. Pravi torej, da se je ta Kronos rodil iz Helija18 in Gaje,19 razlog za to pa je bil, da sta zaradi Sonca udarila drug ob drugega. Zaradi tega pravi:

 

»ki je napravil veliko (delo)«. 

 

Za tem pa:

 

»Uran, Evfronin (sin), ki je nadvse prvi postal kralj«.

 

(Orfej) je Um, ki (bivajoče stvari) udarja drugo ob drugo, poimenoval Kronos in rekel, da je napravil veliko delo glede Urana, saj je bil slednji (s tem) oropan svoje kraljevine. Zaradi (tega) dejanja ga je poimenoval Kronos in isto načelo velja tudi za druge (besede). Od vseh bivajočih (stvari) … nastanek … bil je oropan svoje kraljevine … bivajočih (stvari)…

 

Col. XV

 

… (Kronos je povzročil), da so udarile druga ob drugo in napravil, da je Sonce, ki se je ločilo, razmaknilo bivajoče (stvari) narazen, druge (proč) od drugih. Ko se je namreč Sonce ločilo in pomaknilo v sredino, se je strdilo in trdno držalo tako tiste (stvari), ki so nad Soncem, kakor tudi tiste, ki so pod njim. V naslednjem verzu:

 

»Iz njega znova Kronos ter nato premeteni Zevs«

 

(Orfej) pravi, da »je oblast iz tega, iz česar kraljuje«. To oblast je mogoče razložiti s tem, … so bivajoče (stvari) udarile drugo ob drugo, pri tem pa jih je razmaknil … v zdajšnjo postavitev, iz enih (stvari) ni [naredil] drugih, ampak drug (…)… (Kar zadeva besede »ter nato [premeteni] Zevs«, pa …, da ne gre za drugega, ampak za istega. … tole: Miselkraljevsko čast

 

Col. XVI

 

Pojasnjeno je bilo, da je (Orfej) Sonce imenoval »genitalije«. Pravi namreč, da so zdaj bivajoče (stvari) nastale iz obstoječih (stvari):

 

»Genitalije prvorojenega kralja, po katerem so

zrasli vsi nesmrtniki, blaženi bogovi in boginje,

reke, ljubki izviri ter vse druge (stvari),

ki tedaj so nastale; on pa se je rodil sam«.

 

V teh (verzih) pokaže, da so bivajoče (stvari) vedno obstajale, zdaj bivajoče (stvari) pa so nastale iz obstoječih. »On pa se je rodil sam« – s tem ko je to rekel, je pojasnil, da je Um – zato, ker je sam  – [vselej] vreden vsega,20 kakor da bi druge (stvari) ne bile nič. Ni namreč [mogoče], da bi … lahko bile takšne … bivajoče (stvari) brez Uma.

 

 

[Nadalje v] naslednjem verzu [je rekel, da je Um] vreden vsega.

 

»[Zdaj je] kralj vsega in [tako bo] tudi v prihodnje«.

 

… Um in ..

 

Col. XVII

 

… je bival, preden je bil poimenovan; pozneje pa je bil poimenovan. Zrak je namreč bival celo predtem, preden so se zdaj bivajoče (stvari) sestavile, in bo vselej bival; ni namreč nastal, ampak je bival. Zakaj je imenovan „zrak“, pa je bilo pojasnjeno že prej. Ker pa je bil poimenovan Zevs, so o njem mislili, da se je rodil, kot da predtem ne bi bival. Pravi tudi, da je »poslednji«, ker je dobil ime „Zevs“ in bo to ostalo njegovo ime, dokler se zdaj bivajoče (stvari) ne bodo sestavile v isto obliko, v kakršni so kot prej bivajoče (stvari) lebdele. (Orfej) pojasnjuje, da bivajoče (stvari) postajajo takšne zaradi (zraka), in ko nastanejo, (bivajo) v njem. To pokaže z naslednjimi besedami:

 

»Zevs je glava, Zevs je sredina, iz Zevsa je vse nastalo«.

 

Glava … namiguje … glavo … nastane začetek21 …se je sestavilo

 

Col. XVIII

 

… in tiste (stvari), ki se [premikajo] navzdol. Ko pravi … [je očitno], da je ta [Zemlja] in vse drugo v zraku, ta pa je dih. Ta dih je torej Orfej poimenoval Mojra.22 Drugi ljudje pa v vsakdanjem govoru pravijo, da »je Mojra zanje spredla« ter da »se bo zgodilo tako, kot je Mojra zanje spredla« – tako sicer govorijo pravilno, vendar pa ne vedo, kdo neki je Mojra niti kaj je to „spresti“. Orfej je namreč Razumnost poimenoval Mojra, saj se mu je zdelo, da je to najprimernejše ime od vseh, s katerimi so jo vsi ljudje poimenovali. Mojra je bila namreč vselej in v vsem23 Razumnost boga, še preden je bil Zevs poimenovan. Odkar pa je Zevs dobil ime, so (o njem) [mislili], da se je rodil, čeprav je bival tudi prej, le da še ni imel imena. [Zaradi tega] (Orfej) pravi:

 

»Zevs se je rodil prvi; prvega. ..«

 

… pozneje … ljudje ne razumejo tega, kar je bilo rečeno … bivajoče (stvari) … Zevsa …

 

Col. XIX

 

… vsaka posamezna izmed bivajočih (stvari) je ime dobila po tem, kar (v njej) prevladuje; v skladu s tem istim načelomu so vse (stvari) imenovane Zevs. V vseh (stvareh) namreč zrak prevladuje toliko, kolikor to (sam) hoče. Ko pa rečejo, da »Mojra sprede«, (s tem) pravijo, da Zevsova Razumnost odloča, kako morajo  bivajoče, nastajajoče in prihodnje (stvari) nastati, biti in prenehati (biti). (Orfej) ga primerja s kraljem, saj se mu je izmed (vseh) izrečenih imen prav to zdelo zanj najbolj primerno, pravi pa takole:

 

»Zevs je kralj, Zevs s svetlo strelo je vsega vladar«.

 

(Orfej) je rekel, da je (Zevs) kralj zato, ker mnogih … ena  … vlada in vse izvršuje … nikomur … izvršiti … vladar … vlada …

 

Col. XX

 

…  za tiste, ki so v polisih opravili posvetitve in videli svete (obrede), me vse manj čudi, da ne razumejo;24 ni namreč mogoče poslušati in se hkrati naučiti tega, kar je bilo izrečeno. Tistim pa, ki (si domišljajo, da so se poučili) od nekoga, ki strokovno25 opravlja svete (obrede), se lahko samo čudimo in jih pomilujemo. Čudimo zato, ker si pred opravljanjem (obredov) domišljajo, da bodo vedeli, po opravljenih obredih pa odidejo, preden sploh kaj vedo ali vprašajo, kakor da bi karkoli vedeli o tem, kar so videli, slišali ali se naučili. Pomilujemo pa jih zato, ker jim ni dovolj le to, da so (svoj denar) zapravili vnaprej, ampak ker (na koncu) odidejo stran oropani tudi (lastnega) spoznanja.26 Preden opravijo svete obrede, se nadejajo, da bodo vedeli, ko pa jih opravijo, odidejo oropani tudi tega upanja … beseda … svoje … materi … sestra … vedel …

 

Col. XXI

 

… niti hladno s hladnim. S tem ko pravi »z združevanjem«, (Orfej) pojasnjuje, da so se v zraku (stvari), ki so bile razdeljene na majhne dele, gibale in združevale, med tem združevanjem pa se je vsaka sestavila druga z drugo. Združevale pa so se tako dolgo, dokler ni vsaka prišla k temu, kar ji je bilo podobno.27 »Nebeška Afrodita«, »Zevs«, »afrodizirati«, »združevati se«, »Pejtho«28 in »Harmonia« – (vse) so imena, ki so dana istemu bogu. Ko se moški združi29 z žensko, se v vsakdanjemu govoru temu reče, da »afrodizira«. Ker so se zdaj bivajoče (stvari) premešale druga z drugo, je bil (ta bog) poimenovan Afrodita. Pejtho (Peithó) (pa je bil poimenovan) zato, ker bivajoče (stvari) popustijo druga drugi; »popustiti« in »prepričati« (peíthein) pa je isto. Harmonija (je bil poimenovan) zato, ker je mnoge … izmed bivajočih (stvari) uskladil z vsako (drugo). Bival je sicer (že) prej, vendar pa se (zanj) izraz »roditi se« (uporablja) zato, ker se je razločil … (Orfej) pojasnjuje …razločiti se, ker… vlada, tako da … zdaj …

 

Col. XXII

 

(Orfej) je torej vse poimenoval na podoben način, tako kot je to najlepše zmogel, saj je poznal človeško naravo, da namreč pri vseh ni enaka niti vsi (ljudje) nočejo istih (stvari). Ko imajo moč, povedo (vse), kar slehernemu leži na srcu in karkoli utegne hoteti, toda zaradi pohlepa in neukosti nikoli (nočejo) istih (stvari). Ge,30 Meter,31 Reja in Hera so isto. Gaja se tako imenuje po dogovoru, Meter zato, ker iz nje nastajajo vse (stvari), Ge in Gaja pa glede na narečje posameznikov. Demetra je imenovana kot Ge-Meter, iz obeh (imen) eno ime, kajti (obe) sta isto. V Himnah pa je rečeno: »Demeter, Reja, Ge, Meter, Hestia, Deo«. Imenuje se namreč tudi Deo, ker ji je bila med (spolno) združitvijo storjena sila (edeióthe). To pojasnjuje s tem, da v (njegovih) verzih rojeva. Reja (pa je bil poimenovan zato), ker so (iz nje) izrasla  številna … živa (bitja), tako da so [iztekla] iz nje; Reja in ….

 

Col. XXIII

 

Ta verz, ki ga je spesnil (Orfej), je zavajujoč in mnogim nejasen; tistim pa, ki ga pravilno razumejo, je lepo razvidno, da je Okean zrak in da je zrak Zevs. Zevsa si torej ni »izmislil« neki drugi Zevs, ampak je »veliko moč« (izmislil) samemu sebi. Tistim, ki tega ne razumejo, pa se zdi, da je Okean reka, ker mu je (Orfej) pridal (pridevnik) »široko tekoč«. Vendar svojo misel zgolj  nakazuje z vsakdanjimi in običajnimi izrazi. Pravi namreč, da tistim, ki imajo izmed ljudi največjo moč, »priteka, (da so) veliki«.32 V naslednjem verzu:

 

»položil notri je žile srebrno vrtinčastega Aheloja«

 

Vodi  … daje ime Aheloj. »Položil notri je žile« pomeni33 … vsak … hoče

 

Col. XXIV

 

… enake so, če jih merimo od sredine; tiste pa, ki niso okrogle oblike, ne morejo imeti enakih udov. To je jasno iz tega (verza):

 

»ki po Zemlji brezmejni sije mnogim smrtnikom«.

 

Komu bi se utegnilo zdeti, da ta verz govori nekaj drugega, in sicer da so bivajoče (stvari) bolj obsijane takrat, ko je (Mesec) največji,34 kakor preden je največji. Vendar  (Orfej) ne pravi tega, da (Mesec na karkoli) »sije«, kajti če bi se izrazil tako, bi ne rekel, da sije »mnogim«, ampak »vsem« hkrati, tako tistim, ki obdelujejo zemljo, kot tudi mornarjem na morju, (ko jim kaže), kdaj morajo pluti. Kajti če bi ne bilo Meseca, bi ljudje ne poznali niti števila letnih časov niti vetrov … in vse druge (stvari) … druge bivajoče (stvari) …

 

Col. XXV

 

… in svetlost; te (stvari), iz katerih je (sestavljen) Mesec, so najbolj bele med (vsemi) drugimi, razdeljene sicer po istem načelu, vendar niso tople. So pa zdaj v zraku tudi druge (stvari), ki lebdijo daleč druga od druge, vendar so podnevi nevidne, ker nad njimi prevladuje Sonce, vidne pa postanejo ponoči, a so kljub temu nadvladane zaradi (svoje) majhnosti. Vsaka izmed njih lebdi po nujnosti, tako da ne (morejo) priti druga do druge. V nasprotnem primeru bi se namreč vse tiste (stvari), ki imajo iste značilnosti35 kakor tiste, iz katerih je sestavljeno Sonce, združile. Če pa bi bog ne želel, da bi zdaj bivajoče (stvari) bivale, ne bi ustvaril Sonca. Ustvaril ga je (natanko) takšnega in tolikšnega, kot je bilo to razloženo na začetku razprave. Besede, ki sledijo za temi, pa (Orfej) zavije,36 ker ne želi, da bi jih vsi razumeli. To pokaže s tem (verzom):

 

»ko pa si Zevsova Misel je zamislila vsa dela«

 

Col. XXVI

 

…  »od matere«, kajti Um je mati drugih (stvari), in pa »njegove lastne« (heâs), ker je dobra (agathês). Tudi v naslednjih verzih pojasni, da označuje »(njo, ki je) dobra«:

 

»Hermes, sin Maje, sel, darovalec dobrih (stvari)« (eaón).

 

To pa pojasni tudi v tem (verzu):

 

»Dve posodi namreč ležita na Zevsovem pragu,

od darov, ki jih podarjata, so eni slabi, a drugi dobri« (eaón). 

 

Tistim, ki ne razumejo tega izraza, se zdi, da to pomeni  »njegove lastne (heautoû) matere«. Toda če bi želel pokazati, da si želi bog v ljubezni združiti se s svojo lastno materjo, bi to lahko naredil tako, da bi spremenil črke in rekel »z lastno (heoĩo) materjo«. Tako bi namreč postala  »njegova lastna« (mati), on pa bi bil njen lasten [sin] … očitno je … oba … dobra … 

 



1 razumeli db. spoznali.

2 dokazov db. vzorcev; zgledov.

3 odvrniti db. prestaviti.

4 V njihovo čast db. Zaradi njih.

5 pomen db. postavitev; lahko tudi v pomenu »ni mogoče razumeti, kako so bila (stvarem) dana imena«.

6 besed ali: imen.

7 zgovornega db. dobro razločnega.

8 Kako pa se je začelo ali: Kako (Zevs) vlada; kako so (stvari) vladane.

9 prenesen (pomen) ali: prestavljen (vrstni red besed).

10 pomaknil … odmaknjen db. predrugačil … predrugačen.

11 pomenita db. zmoreta.

12 z besedami db. prek besed.

13 pomenilo db. bilo.

14 iz najnotrišnjega: mišljen je prostor v svetišču, kamor ni smel vstopiti nihče razen svečenikov.

15 globina noči (nikoli) ne zaide ali: da je globočina noči najnotrišnje (v svetišču).

16 zmožnosti ali: pomenu.

17 tedaj različica: to.

18 Sonca.

19 Zemlje.

20 vreden vsega ali: vreden toliko kot vse (stvari).

21 začetek ali: oblast.

22 Mojra = Usoda.

23 v vsem ali: skozi ves (čas).

24 razumejo db. spoznavajo; tako tudi v nadaljevanju

25 strokovno db. glede na veščino.

26 spoznanja ali: misli.

27 podobno db. so-nravno.

28 Prepričanje.

29 združi db. zmeša.

30 Zemlja.

31 Mati.

32 (da so) veliki ali: (da postanejo) visoki.

33 pomeni db. je.

34 je … največji db. prestopi (mero); preseže.

35 značilnosti ali: zmožnost; moč.

36 zavije db. zakrije; ustvari  (nekaj) pred njimi.