Arabische Sprache im Kontext der Kultur der Ambiguität

Raid Al - Daghistani

 1.)   DEFINITION DER KULTURELLEN AMBIGUITÄT  2.)   FORMEN KULTURELLER AMBIGUITÄT IM ISLAM –       Akzeptanz einer Pluralität von Diskursen–       Akzeptanz unterschiedlicher Deutungen–       Ambiguitätsreflexion und Ambiguitätstraining  3.)   KURZE DARSTELLUNG DER GESCHICHTE EINES SPRACHREICHES–       Sprachreformen: linguistische Eroberungszüge der islamischen...

Prazni smiješak

Mario Kopić

Prvi svjetski rat (1914-1918) nije izbio bez razloga. Nije se dogodio kao nepredviđeni grom iz vedra neba nad Evropom kojom je tiho upravljala ”ravnoteža sila”. On nikoga nije iznenadio, jer su već godinama svi oštrili noževe. Nije izbio voljom jedne od dviju suprotstavljenih strana, nego su se točkovi savezništva tako savršeno okretali zato što su svi računali na oružani sukob i vjerovali da će on izbiti u najkraćem roku. Međutim, veoma je brzo poprimio tjeskobni karakter rata do iscrpljenja, neprekidnog pokolja bez velikih strateških rezultata. Kako je rastao broj žrtava, smanjivale su se šanse za sporazumni...

Derveni papirus

Prev. Jan Ciglenečki

Derveni papirus je bil najden v bližini Soluna leta 1962, vendar pa je bil editio princeps objavljen šele leta 2006 v delu K. Tsantsanoglou, G.M. Parássoglou, T.Kouremenos (izd.), The Derveni Papyrus (Leo. S. Olschki Editore, Florence [series Studi e testi per il Corpus dei papiri filosofici greci e latini, vol. 13]), Firenze 2006. Derveni papirus je najstarejši ohranjen grški papirus z literarno vsebino, ki prinaša alegorično eksegezo orfične himne neznanega pisca iz 5. stol. pr. Kr. Besedilo je izjemnega pomena za razumevanje zgodovine grške religije, filozofije in literarne kritike. Papirus danes hranijo v arheološkem muzeju v...

Religija Srca

Frithjof Schuon (prev. Janez Žumer)

Gazali, vtem ko kritizira teologe svojega časa, v uvodni besedi k delu z naslovom »Oživitev religioznih znanosti« (Ihya ʿulum ad-din) opozori na določen proces pozunanjenja, degradacije in celo inverzije, na proces, ki je za človeške družbe – ne seveda de iure, temveč de facto – nekaj naravnega. Po eni strani, pravi Gazali, se zgoraj omenjeni proces kaže v naraščajoči težnji po tem, da bi tisto, kar je vredno graje, razglasili za dovoljeno in tako opravičili nagnjenost k posvetnemu; po drugi strani – in to je v naravi stvari – pa se ta proces kaže tudi v poskusu diskreditacije vseh vrednot, ki tej dekadenci...