Postna razstava Jožefa Muhoviča – Manj je več

Milica Kač

Razstava slik Jožefa Muhoviča v Finžgarjevi galeriji trnovskega župnišča,marec 2012Potem ko me je prijatelj opomnil, da sem Pavleta Raka “šlampasto” predstavila, bi verjetno morala začeti nekako takole: Jožef Muhovič, rojen leta 1954 v kraju Sv. Lenart pri Gornjem Gradu, je slikar, grafik, kipar, likovni teoretik, publicist, … Leta 1977 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani (leta 1980 je zaključil specialko iz slikarstva pri Janezu Berniku in leta 1981 iz grafike pri Bogdanu Borčiću). Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral tudi filozofijo (leta 1981...

Stihovi

Jasminka Domaš

BERLINSKE KABARETSKENe baš sasvim uvjerena da je to bionjezin izbor, stoji pred 231 vratimazagonetne palače i bespomoćno gledaključeve, ne znajući, kojim koja vrataotvoriti.I drugi ih promatraju na čas i zatimžurno odlaze dalje, jer tko bi još naključeve vrijeme gubio kada se onoionako sve više ubrzava.„ Uskoro će doći kraj, zgrabi sve što možeš“,kažu joj i hitaju nekud dalje.A ona stoji i gleda u snijeg koji se niotkudstvorio i prekrio gradove i vidi vode kojepolja plave i sve sapiru.A drveće i životinje kao u potopu, sve se ujedan lijevak...

Rumi in princip ljubezni

Raid Al - Daghistani

UvodO ljubezni je veliko napisanega. Morda celo največ … Toda nikoli ne bo o njej napisanega dovolj. Kako smo lahko o tem prepričani? Odgovor je preprost: jezik ne zmore zaobjeti in dokončno pojasniti fenomena ljubezni. Mistik Sumnun je dejal, da lahko neko ‘stvar’ opišemo samo z nečim, kar je subtilnejše od tistega, kar opisujemo. Kako lahko torej potem opišemo ljubezen, ki je najsubtilnejša od vsega?Tako tudi razprava o Rumijevem principu ljubezni ne bo nič drugega kot zbledeli poskus, da se približamo temu, čemur se lahko približamo zgolj v izkušnji, doživljanju, onstran besed in jezika. Kljub temu je...

Ibn Arabi in wahdat–al–wudžud

Raid Al - Daghistani

IBN ARABI1 IN WAHDAT–AL–WUDŽUD»Zdaj pa se podajamo na obrežje brezmejnega morja, ob vznožje gore, katere vrh se izgublja v oblakih«.2 S temi besedami je poskusil Henry Corbin (francoski orientalist in ekspert za perzijsko-islamsko mistiko) nakazati veličino »Sina Arabcev« – Ibn Arabija, enega največjih in najvplivnejših mistikov in teozofov vseh časov. Seznam njegovih del šteje 865 spisov, od katerih naj bi bilo ohranjenih 550. Njegovo njznamenitejšo mojstrovino, orjaško delo z naslovom al-Futuhat al-Makiyya3, ki zajema več kot 3000 strani velikega formata, so dolga stoletja prebirali vsi filozofi, teologi in...