Tomažev evangelij Jul02

Tags

Related

Share

Tomažev evangelij

Tomažev evangelij, ki ga sestavlja 114 “skrivnih Jezusovih izrekov”, velja za eno najbolj kontroverznih besedil (zgodnje)krščanske književnosti. Koptska različica tega apokrifnega evangelija je ohranjena na drugem kodeksu knjižnice Nag Hammadi, odkrite leta 1945 v bližini istoimenskega mesta v zgornjem Egiptu, ravno to besedilo pa je v največji meri pripomoglo k odmevnosti celotnega korpusa. Pred najdbo knjižnice Nag Hammadi je bilo sicer znanih nekaj krajših grških odlomkov iz Tomaževega evangelija (PapOxy 1; PapOxy 654 in PapOxy 655), ki pa niso bili podlaga ohranjene koptske različice, temveč tudi sami že predelava domnevne originalne verzije. Koptski prevod Tomaževega evangelija je mogoče datirati v prvo pol. 4. stol. po Kr., medtem ko naj bi sama kompilacija izrekov nastala že v sredini 2. stol. po Kr., a so tudi znotraj slednje že razvidne različne historične plasti; nekateri izreki, ki so bili vključeni v zbirko, so namreč še starejšega nastanka in sodijo med najzgodnejša ohranjena pričevanja o Jezusu (izreki 34; 54; 55; 68; 69; 73), vsebinsko zaokroženo celoto pa tvorijo šele v kombinaciji s poznejšimi izreki, ki jih postavljajo v povsem novo luč.

Nov duhovni kontekst, ki preveva celotno zbirko izrekov, izkazuje številne analogije s poznejšim gnostičnim pojmovanjem sveta in človeka, kakršno je v razvitejši obliki znano iz drugih spisov knjižnice Nag Hammadi. V Tomaževem evangeliju tako srečamo vrsto izrekov, v katerih pride do izraza značilno negativno pojmovanje sveta, ki se na ravni človeka zrcali v radikalni zahtevi po njegovem odmiku od vsega tusvetnega (izreki: 27; 56; 81; 110; 111). Ta odmik človeka od sveta pa v resnici pomeni obrat v samega sebe, kajti “Očetovo Kraljestvo” se ne nahaja zunaj, temveč v človeški notranjosti (izrek 3). Samospoznanje je zato osrednji eksistencialni imperativ, ki vodi k odrešenju in nesmrtnosti, ravno slednje pa obljublja že uvodni izrek Tomaževega evangelija: “Kdor bo spoznal razlago teh besed, ne bo okusil smrti” (izrek 1).