Povzetek Postopne poti

Lama Tsongkhapa

Prevod, uvod in opombe: Maša Gedrih

Polni naslov: Zgoščena predstavitev prakse Postopne poti do Razsvetljenja, ki jo je Plemeniti vsevedni Tsongkhapa zapisal v slogu pesmi izkustva

Zahvala

Pričujoči prevod besedila Lame Tsongkhape Povzetek Postopne poti je nastal na osnovi angleškega prevoda dr. Alexandra Berzina iz leta 2006 (The Abbreviated Points of the Graded Path), z opiranjem na  njegove pretekle prevode istega besedila ter prevode nekatereih drugiha avtorjev. Dr. Berzinu se zahvaljujem za dovoljenje. Angleško besedilo in drugo z njim povezano gradivo je v izčrpnejši obliki dostopno na spletni strani The Berzin Archives: http://www.berzinarchives.com.

Tubten Shenpen Ripočeju se zahvaljujem za poglobljene komentarje Lamrima, brez katerih prevod ne bi bil dovolj jasen, članom Budistične kongregacije Dharmaling pa za pregled in izboljšavo prevoda.

 

Uvod

 

Lama Tsongkhapa

 

V času, ko je bil budizem v Tibetu že povsem razširjen, toda razdrobljen in ponekod napačno razumljen, etična disciplina pa je tudi v samostanih padla na nizko raven, se je rodil reformator, ki je privedel Tibet do intelektualne in duhovne renesanse. To je bil Lama Tsongkhapa Losang Dragpa1 (1357-1419), spoštljivo imenovan tudi Dže Rinpoče. Zbral in prečistil je nauke vseh tedaj obstoječih budističnih šol in jih poenotil v homogeno celoto, ki je kasneje dobilo ime gelug šola tibetanskega budizma (njen najznamenitejši predstavnik je verjetno Dalajlama). Njegovo delovanje je napovedal že Buda Šakjamuni.2 Lama Tsongkhapa velja za razsvetljenega učitelja, pogosto ga označujejo za utelesitev Mandžušrija, Bude modrosti.3

Poleg filozofije je študiral medicino, pesniško kompozicijo, astrologijo in oblikovanje mandal. Pogosto je bil svojim učiteljem hkrati učenec in učitelj. Študij, pisanje in predavanja je dopolnjeval s številnimi meditativnimi umiki, med katerimi je izkušal živa srečanja z Budami. Od njih je dobival napotke za pisanje in duhovno pot. Kljub neposrednemu uvidu v bistvo budistične filozofije se je v svojih tekstih, kot je v tibetanski tradiciji v navadi, vedno skliceval na logiko in dela svojih predhodnikov, svoj prispevek pa je skromno postavljal v ozadje.

Njegovi nasledniki so ustanovili tibetanske budistične univerze, ki so postale mednarodni centri budističnega eruditstva. Dela Lame Tsongkhape še vedno veljajo za temeljno referenco budistične znanosti in duhovne poti.

Dže Tsongkhapa se ni bal reform. Združil je prej ločeni poti učenjakov in jogijev, postavil visoke standarde etične discipline ter z izjemno skromnostjo in preprostim načinom življenja poosebljal to, kar je učil. Velja za zgled tega, kako živeti, da bi čim bolje izkoristili svoje potenciale.

 

Lamrim besedila in Povzetek Postopne poti4

 

Besedila, ki jih poznamo pod skupnim naslovom Postopna pot do Razsvetljenja (Lamrim), so nastala na podlagi avtorjevega dolgoletnega preučevanja budističnih naukov (Darme5), meditiranja nanje in iz tega izhajajočih neposrednih izkustev. Ubesedujejo ključne postaje na duhovni poti, od zavesti o smrti in dragocenosti človeškega življenja, prek motivacije za duhovni razvoj, razvijanja sočutja, modrosti in drugih vrlin, vse do popolnega Budovstva. Razlagamo jih lahko v luči štirih plemenitih resnic6 ali v luči treh dometov7. Lama Tsongkhapa jih je v skrbi za različne potrebe in zmožnosti bralcev zapisal v različnih dolžinah, načinih in zahtevnostnih stopnjah.

Lamrim besedila strukturno sledijo Svetilki za na pot do Razsvetljenja,8 v kateri Lama Atiša9 združuje tradiciji razvijanja Metode in Modrosti. Za »seme« Lamrim besedil velja krajši tekst z naslovom Tri načela Poti,10 ki naj bi ga Lama Tsongkhapa prejel neposredno od Mandžušrija, ko se je na strehi palače v Lhasi (danes znane kot Džokhang) poslavljal od Lame Umape. Temu besedilu je sledilo več drugih, od Lamrim čenmo,11 ki obsega tri debele zvezke, pa do najkrajšega Povzetka Postopne poti, ki ga objavljamo tukaj. Ta različica je v angleški literaturi znana tudi kot The Lines of Experience, kar bi lahko prevedli kot oris, načela ali smernice izkustva. Besedilo odlikujeta slikovit literaren slog in zgoščen, a jasen način podajanja temeljnih načel poti do Razsvetljenja.

V skladu z značilno strukturo tibetanskih svetih tekstov, se pesnitev začne s poklonom Budam – Svetilkam na poti – in z usmerjanjem bralca k motivaciji, da bi s študijem besedila razvijal svoje potenciale in pomagal isto doseči tudi drugim. Besedilo se zaključi s posvetitvijo svojih prizadevanj za ta isti cilj, kar celotno besedilo osredini v srčiki Uma Prebujenja (Bodičite)12.

 

 

 

Poklon Guruju Mandžugoši!13

 

(1)

Priklanjam se Ti, najodličnejši iz (rodu) Šakja.14

Tvoje telo je rojeno iz mnoštva veličastnih,

krepostnih, odličnih (dosežkov);

Tvoj govor izpolnjuje želje nepreštevnih čutečih bitij;

Tvoj um vidi vse, kar je mogoče spoznati, prav tâko kot je.

 

(2)

Klanjam se Vama, Majtreja15 in Mandžušri,

najvišja duhovna sinova tega brezmadežnega Učitelja.

Ko si ogrneta plašč podajanja vseh Zmagovalčevih16 dejanj,

porajata svoje utelesitve v brezštevilne svetove.

 

(3)

Pred Vajinima nogama se priklanjam, Nagardžuna17 in Asanga,18

ki v vseh Treh kraljestvih19 slovita kot okras Južne celine.20

Raztolmačila sta, kar je najtežje doumeti:

(Pradžnaparamito,) Mati Zmagovalcev,21

povsem v skladu z njenim namenom.

 

(4)

Klanjam se Ti, Dipamkara (Atiša),

nosilec bogastva napotkov,

ki v odlični tradiciji prenosov naukov teh dveh izjemnih pionirjev

v celoti in brez napake zaobjemajo

bistvene točke poti Modrosti22 in Metode.23 A1

 

(5)

Spoštljivo se Vama priklanjam, moja duhovna vodnika,24

očesi, s katerima sprevidimo vse neizmerne svete spise,

najboljše plovilo za tiste srečneže, ki lahko odidejo onkraj

(oceana samsare25) v Osvoboditev.

S spretnimi sredstvi, ki jih poganja ljubeča skrb, pojasnita (vse).

 

(6)

Stopnje poti do Razsvetljenja so v nedotaknjeni obliki prenesle

generacije, ki so sledile tako Nagardžuni kot Asangi,

kronskima draguljema vseh učenih mojstrov Južne celine;

prapor njune slave plapola nad tavajočimi množicami.

Ker lahko (sledenje stopnjam poti) devetim vrstam bitij26

izpolni vsak cilj, ki ga je mogoče poželeti,27

so med dragocenimi napotki kot kralj, ki podeljuje moč.28

Poleg tega vsebujejo ocean v vseh pogledih popolnih točnih razlag.

 

(7)

(Prek njih lahko) razumeš vse Budove nauke, v katerih ni protislovij.

Izjave njegovih naukov se (v Tvojem umu) brez izjeme

zasvitajo kot osebni napotki.

Zlahka odkriješ bistvo Zmagovalčevih namenov.29

Ščitijo te pred breznom velike napake (opuščanja Darme).

Le kako ne bi ob teh (koristih) najtemeljitejše raziskovalce

med učenjaki Indije in Tibeta

povsem prevzele te stopnje poti, (razvrščene glede na) tri ravni motivacije,

ti najvišji napotki, ki so se jim mnogi srečneži povsem predali.

 

(8)

(Tvoje zasluge30 naraščajo) že z enim samim recitiranjem ali poslušanjem

te oblike (Atiševega besedila), ki povsem zaobjema

bistvene točke vseh svetih spisov,

ker pa se valovi neizmernih koristi dejanskega preučevanja in poučevanja

(v njej vsebovane) svete Darme brez vsakršnega dvoma dvigajo še višje,

naj o teh točkah dobro razmislim, (da bi jih dobro opravljal).

 

(9)

Nato, ko sprevidim, da je glavna korenina – najbolj v podporo

sovisnemu nastajanju31

ogromnih zbirk (zaslug in modrosti),

(ki prinašajo srečo) v tem in prihodnjih življenjih –

pravilno prizadevanje in zanašanje, v mislih in dejanjih,

na posvečenega duhovnega vodnika, ki kaže pot,

naj (ga) razveseljujem s tem, da mu poklanjam svojo prakso,

v skladu z njegovimi razsvetljenimi besedami,

in naj tega ne opustim niti za ceno lastnega življenja.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(10)

Ta delovna osnova (dragocenega človeškega življenja) z (osmimi) prostostmi32

je dragocenejša od dragulja, ki izpolnjuje želje.

Takšno (rojstvo smo morda) dosegli le tokrat.

Stežka ga pridobimo in zlahka izgubimo, (mine v hipu,) kot blisk na nebu.

Ob tovrstnem razmišljanju (o svojem dragocenem življenju)

in spoznanju, da (je zavezanost) kakršnimikoli posvetnim dejavnostim

kot (prizadevanje, da bi) odbrali (kaj smiselnega) iz prazne slame,

moram v vsakem (trenutku), podnevi in ponoči izkoristiti bistvo (življenja).

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(11)

Nobenega zagotovila ni, da se bomo lahko po smrti izognili

ponovnemu rojstvu v slabših okoliščinah;

gotovo pa je, da nam Trije redki najvišji dragulji33

zagotavljajo varno pot, proč od groze (te usode).

Naj bom zatorej izjemno stanoviten v privzemanju njihovih smernic34

in naj ne dopustim, da bi odlike urjenja v njih oslabele.

To je seveda odvisno od tega, kako dobro bom razmislil

o plemenitih in temnih (poteh) karmičnih vzrokov in učinkov

in kako temeljito bom nato izvrševal to, kar je dobro privzeti

in opuščal to, kar je dobro opustiti.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(12)

Glede na to, da največji koraki v udejanjanju najvišjih stanj uma,

ne bodo nastopili, dokler ne dosežem

delovne osnove (dragocenega človeškega življenja) s celovito zbirko

(osmih ugodnih) določujočih dejavnikov,35

naj se zdaj urim v njihovih vzrokih ( – krepostih36),

da njihova zbirka ne bo nepopolna.

Ker je skrajno nujno, da očistim svoje tri vhode

potemnelosti zaradi madežev negativnih karmičnih sil

in padcev (zaradi prelomljenih zaobljub),

posebno pa karmično pogojenih ovir,

naj ves čas spoštljivo gojim zaupanje (v uporabo)

štirih nasprotujočih sil.37

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(13)

Ker brez prizadevanja, da bi se poglobil v resnične probleme

in njihove slabe strani

ne bom zadovoljivo razvil iskrene želje po tem, da bi se (jih) osvobodil

in ker brez razmisleka o stopnjah, skozi katere me (resnični) vzroki trpljenja

pehajo v krogotok samsare,

ne bom spoznal sredstev, s katerimi bi presekal korenino tega (začaranega) kroga,

naj se povsem posvetim vse večji odločenosti, da se osvobodim

prisilnega obstoja, razvijem odpor (do njega)

in zagnano ugotavljam, kateri dejavniki so me priklenili na to kolo.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

 

(14)

Razvijanje motivacije Bodičite je glavna os poti Najvišjega vozila.

To je osnova in podlaga za velike valove (Bodisatvinega) delovanja.

Kot eliksir, ki vse pretvori v zlato, (Bodičita vse preobrazi v razsvetljujoče poteze)

celotnih zbirk (zaslug in modrosti)

(in gradi) zakladnico zaslug, nakopičenih iz neskončnega nabora vrlin.

Ob tem spoznanju hrabri duhovni otrok Zmagovalcev38

privzame ta najvišji dragoceni um za svojo najbolj notranjo vez.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(15)

Velikodušnost39 je dragulj, ki izpolnjuje upanja tavajočih bitij;

to je najboljše orožje za presekanje vozla stiskaštva;

to je Bodisatvino delovanje, ki ne povečuje občutka nezadostnosti,

pač pa občutek neustrašnosti;

to je temelj tvojega slovečega ugleda, ki bo opevan v desetih smereh.

Ob tem spoznanju se modri posvetijo odlični poti

popolnega razdajanja svojih teles, imetja in zaslug.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(16)

Etična disciplina je voda, ki izmije madeže zmotnih dejanj.40

To je lunin žarek, ki ohladi žgočo vročino motečih čustev.

(Z njo) zažariš med devetimi vrstami bitij kot Gora Meru.

Z njeno močjo podvržeš vsa bitja (svojemu dobremu vplivu),

ne da bi za to (potreboval) hipnotične poglede.

Ob tem spoznanju sveta bitja varujejo

disciplino zaobljub, ki so jih vzeli čistega srca, kot punčico svojega očesa.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(17)

Potrpežljivost je najboljši okras močnih

in glavna asketska vadba tistih, ki jih mučijo vznemirjena čustva.

To je visoko lebdeči  orel – sovražnik spolzke kače jeze

in najdebelejši ščit proti ostremu orožju žaljivih besed.

Ob tem spoznanju se (modri) na različne načine navajajo

(nositi) zaščito najvišje potrpežljivosti.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(18)

Ko si nadeneš oklep odločne in neomahljive navdušene vztrajnosti,

tvoje poznavanje svetih spisov in uvid vanje rasteta kot mlada luna,

vsi vidiki tvojega vedênja postanejo osmišljeni

in vsako nalogo, ki se je lotiš, pripelješ do zaželenega zaključka.

Ob tem spoznanju Otrok Zmagovalca sproži gibanje

visokih valov navdušenega prizadevanja in odplakne vso lenobo.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(19)

Meditativna osredotočenost41 je kot kralj, ki uveljavlja svojo moč nad umom.

Utrdi jo in postala bo neuklonljiva kot Mogočni gospodar gora.

Usmeri jo in lotila se bo vseh koristnih ciljev.

Vzbuja razveseljiv občutek telesne in umske čilosti.

Ob tem spoznanju se jogiji z močnim obvladovanjem

neprenehoma posvečajo poglobljeni osredotočenosti

in tako premagajo sovražnika umske razpršenosti.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(20)

Modrost je oko, (s katerim dosežemo) globok uvid v naravo resničnosti.

To je pot, skozi katero izrujemo korenino prisilnega obstoja.

To je zakladnica dobrih lastnosti, ki jo hvalijo vsi sveti spisi.

Slovi kot najboljša od vseh svetilk, ki razpršijo temo ozkoglednosti.

Ob tem spoznanju modreci, ki se želijo osvoboditi

neutrudno stopnjujejo ta stanja uma.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(21)

Enotočkovni ustalitvi uma42 sami po sebi manjka zavedanje,

s katerim lahko presekamo korenino ponavljajoče se samsare;

obenem pa se tudi razločujoče zavedanje43

brez v mirovanju utrjene poti (šamate)

ne more odvrniti od motečih čustev in stališč,

ne glede na to, koliko jih razčlenjuje.

Ko pa razločujoče zavedanje,

povsem gotovo  o tem, kako stvari obstajajo,

zajaše konja stanovitnega, v mirovanju utrjenega, uma šamate

in s kopjem madjamikine logike, proste skrajnosti,

uniči vsakršno podlago hlastanja po skrajnih pogledih,

tedaj to razsodno zavedanje širokega dometa,

ki analitično spoznava na pravilen način,

razvije inteligenco, s katero spozna naravo resničnosti.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(22)

Razločujoče preučevanje, ki analitično spoznava na pravilen način –

ob tem pa na podlagi navajenosti  na enotočkovnost uma

udejanja poglobljeno osredotočenost –

še dlje stopnjuje zatopljeno osredotočenost,

ki ste jo trdno in neomajno namestili na način obstoja stvari.

Tisti, ki so videli, (da je tako,) in si prizadevajo udejanjiti združeni par

umirjenega in trdnega stanja šamate in posebno dojemljivega

stanja vipašjane, so resnično izjemni.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(23)

Meditacija na Praznino med popolno zatopljenostjo, ki je podobna prostoru

in na Praznino sledečega spoznavanja, ki je podobna prividu44

ter združitev obeh v par Uvida in Metode

velja za hvalevreden »odhod na daljno obalo Bodisatvinega delovanja«.

Spoznanje, da je tako in nezadovoljstvo z doseganjem enostranskih stanj uma

je tradicija srečnežev (ki so dosegli Razsvetljenje).

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

 

(24)

Bolj ko krepim tovrstna stanja uma,

ki jih vzročna in posledična vozila mahajane45 zahtevajo

za (dosego) najvišjega stanja uma, (Razsvetljenja),

bolj bom skozi zanašanje na vodstvo (tantričnega) mojstra kot navigatorja,

osmislil svoj dosežek ( – rojstvo s) prostostmi in sposobnostmi,

nato pa se bom vkrcal na (pot čez) obširen ocean (štirih razredov) tantre,

in se povsem predal vodstvu njihovih napotkov.

 

Plemeniti, popolni Lama se je uril na ta način.

Naj se tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, vzgajam na enak način.

 

(25)

Da bi (na to) navadil svoj um

in da bi koristil tudi sreči drugih,

sem (tu) z lahko razumljivimi besedami pojasnil

celotno pot, ki razveseljuje Zmagovalce.

Molim, naj na podlagi tega konstruktivnega dejanja ne bo nobeno čuteče bitje

nikoli ločeno od čistih in odličnih stanj uma.

 

Plemeniti, popolni Lama je daroval molitve na ta način.

Naj jih tudi jaz, ki si prizadevam za Osvoboditev, darujem na enak način.

 

 

Kolofon

To Skrajšano predstavitev prakse Postopne poti do Razsvetljenja je v samostanu Ganden Namgyel46 na gori Veliki Drog (Tibet)47 sestavil, da ne bi šla v pozabo, menih, ki se je odrekel posvetnemu življenju (Tsongkhapa), Lozang-Dragpa,48 ki je slišal veliko (naukov).

 

 

 

Opombe

 

 

 


1 Tib. Tsong-kha-pa Blo-bzang Grags-pa

2 Buda Śākyamuni, rojen kot princ (Siddhārta Gautama) iz rodu Śākya (pribl. 563 pr. n. š do 483 pr. n. š.); zgodovinski Buda, ki je razodel pot, ki vodi v Osvoboditev.

3 Skt.: Mañjuśri: a) učenec Bude Šakjamunija, b) Buda modrosti; poosebitev modrosti vseh Bud, oz. manifestacija Budovstva, ki navdihuje k razvijanju posvetne in najvišje Modrosti.

4 Tib.: Lam-rim Bsdus-don

5 Skt. Dharma, tib. Chos: celota Budovih naukov, teoretskih in praktičnih.

6 Štiri plemenite resnice so: 1. Življenje ni tako zadovoljujoče, kot bi si želeli (trpimo). 2. Trpljenje ima svoj vzrok. 3. Vzrok trpljenja je mogoče odpraviti. 4. Obstaja preizkušena (osmeročlena) pot, ki pripelje do želenega cilja – do prenehanja trpljenja in do najvišje, trajne sreče Budovstva.

7 Trije motivacijski dometi so: 1. želja po posvetni sreči v tem in prihodnjih življenjih, 2. želja po osebni osvoboditvi iz trpljenja samsare (gl. op. 25), 3. želja po osvoboditvi vseh bitij (Bodičita motivacija, gl. op. 13).

8 Skt. Bodhipathapradīpaḥ, tib. Byang-chub Lam-gyi Sgron-ma.

9 Skt. Atīśa Dīpaṅkara Śrijñāna, tib. A-ti-sha Mar-med-mdzad Dpal- ye-shes, tudi Džovo Dže Palden Atiša (tib. Jo-bo Rje Dpal-ldan A-ti-sha) (982-1054): indijski duhovni mojster, ki je na povabilo kralja prišel na Tibet, da bi popravil škodo, ki jo je napravil predhodni neetični vladar ter v deželi spet oživil Budov nauk. Začetnik kadam šole tibetanskega budizma. Njegov glavni učenec Dromtönpa ali Dromtön Gjalve Džungnej (tib. Brom-ston-pa Rgyal-ba’i ‘Byung-gnas) (1005–1064) velja za eno od inkarnaciij Dalajlame.

10 Tib.: Lam-gtso Rnam-gsum

11 Tib. Lam-rim Chen-mo

12 Skt. Bodhicitta, tib. byang chub kyi sems: želja, da bi 1) dosegli popolno Budovstvo, 2) da bi s tem pomagali vsem bitjemne da bi se omejevali s časom ali prostorom.

13 Skt. Mañjugoṣa, skrajšano iz Mandžušri-goša (skt. Mañjuśrī-ghoṣa): Tisti z nežnim glasom; naziv Bude Mandžušrija.

14 Šakjamuni Buda.

15 Skt.: Maitreya, tib. byams pa: a) učenec Bude Šakjamunija, b) prihodnji zgodovinski Buda. Medtem ko je Buda vsak, ki doseže Razsvetljenje, je zgodovinski Buda le tisti, ki prihaja v času, ko poti do Razsvetljenja (Darme) ni več in so bitja ujeta v kroženje iz enega nezadovoljujočega stanja v drugo. Zgodovinski Buda bitja uči, kako izstopiti iz tega začaranega kroga, oz. v budističnem besednjaku: »zavrti kolo Darme«. Darma obstaja, dokler jo ljudje udejanjajo, nato pa se pojavijo popačenja in sčasoma začne usihati. Vsi Bude imajo povsem razvite vse lastnosti in vsak se lahko pojavi v kakršnikoli obliki, razlikujejo se le po funkciji, ki jo opravljajo v določenem času in prostoru.

16 Naziv Bude.

17 Skt. ācārya Nāgārjuna; tib. Klu-sgrub (okoli 150-250): indijski učenjak in zdravnik, ki je  predstavil Pradžnaparamita sutre, jih prečistil v znanstveno obliko in jih raztolmačil. Velja za začetnika filozofske šole srednje poti (skt. Mādhyamika ali Mādhyamaka, tib. Dbu-ma-pa).

18 Asanga (skt. Asaṇga, tib. Thogs-med): indijskih mojster iz 4. stoletja, znan po naukih, ki jih je prejel neposredno od Bude Majtreje, jih zapisal in raztolmačil, s tem pa postavil osnove filozofske šole Jogačara ali Čitamatra (skt. Yogācāra ali Cittamātra; tib. Sems-tsam-pa ali Rnal-‘byor Spyod-pa).

19 Tri kraljestva (skt. tridhatu, tib. khams-gsum) so kraljestvo poželenja, kraljestvo oblike in kraljestvo brez oblike. Prvo naseljujejo bitja pekla, lačni duhovi, živali, ljudje, polbogovi in prvih šest razredov bogov, drugo naseljuje sledečih sedemnajst razredov bogov in tretje vrhnji štirje razredi bogov. Razumemo jih lahko kot načine obstoja ali kot stanja zavesti.

20 Južna celina (skt. Jambudvipa, tib. hDzam-bugling): naš konec vesolja; prostor, kjer bivajo človeška bitja.

21 Skt. Prajñāpāramitā Sūtre: sutre izpopolnitve najvišje Modrosti, ki jih je Buda podal na Jastrebjem vrhu in uvajajo vejo mahajana (skt., mahāyāna, tib. theg-chen) budizma. Najbolj znani sta Srčna sutra (skt. Mahā Prajñāpāramitā Hṛdaya Sūtra) in Sutra rezalca diamantov (skt. Vajracchedikā Prajñāpāramitā Sūtra). Pradžnaparamita je v poosebitvi upodobljena kot ženska oblika Bude.

22 Skt. Śūnyatā, tib. Stong-pa-nyid. Tudi: Praznina; nekonceptualni uvid v odsotnost sebi lastnega obstoja vseh pojavov; uvid v naravo vseh pojavov; razločujoče zavedanje; globoko spoznanje.

23 Skt. Upayakausalya, tib. Thabs-mkhas. Tudi: Spretna sredstva; široko razprostrto delovanje na podlagi Bodičita motivacije.

24 Lama Tsongkhapa se tu z nagovorom obrača na dva od svojih petinštiridesetih duhovnih mojstrov (na Kagju Lamo Čokjob Zangpoja in Njingma Lamo Namka Gjelsena iz Lhodraga), od katerih je prejel tri nize Atiševih naukov, ki jih je nadgradil v Lamrim.

25 Skt. saṃsāra, tib. hkhor-ba: krogotok pogojenega rojevanja, zaznamovan s trpljenjem minljivosti, bolezni, starosti in smrti in utemeljen na »strupih« nevednosti, sle in sovražnosti (gl. tudi op. 40).

26 Devet vrst bitij je izpeljanih iz tega, da se lahko bitja iz vsakega kraljestva na novo rodijo v katerokoli od treh kraljestev, na primer iz kraljestva poželenja v  a) kraljestvo poželenja ali b) kraljestvo oblike ali c) kraljestvo brez oblike.

27 Po klasični razlagi obstajata dva zaželena cilja: a) boljše ponovno rojstvo in b) dokončno dobro  bodisi dobro osebne Osvoboditve trpljenja oz. Nirvane, kakor jo razume teravada šola budizma (skt. Nirvāṇa, tib. Mya-ngan ‘Das-pa) bodisi dobro popolnega Razsvetljenja oz. Budovstva, v skladu z razumevanjem mahajana šole budizma (skt. Samyaksaṃbodhi; Tib. Sangs-rgyas Kyi-go-‘phang).

28 Kralj, ki podeljuje moč je sinonim za mitološki dragulj, ki izpolnjuje vse posvetne želje.

29 Med glavne Budove namene so običajno uvrščene kvalitete 1) odrekanja (trpljenja in vzrokov trpljenja), 2) Bodičite (Uma Prebujenja) in 3) Modrosti (Praznine). Lahko so povzeti tudi v 1) Metodo in Modrost.

30 Tudi: pozitivni karmični potencial.

31 Sovisno nastajanje (skt. pratītya-samutpāda, tib. rten-‘brel) se nanaša na obstoj pojavov na podlagi njihovih vzrokov, okoliščin, ki so potrebne za njihov obstoj in uma, ki pojav zaznava; pojavi torej ne obstajajo sami po sebi, temveč le v soodvisnosti z dejavniki, ki jih vzpostavljajo.

32 Osem prostosti se nanaša na odsotnost okoliščin, ki ovirajo pot osvoboditve. Štiri se nanašajo na stanja, ki niso lastna ljudem: rojstvo v katerem od peklov, kot lačni duh, kot žival ali kot dolgoživi bog. Štiri neugodna stanja, ki smo jih lahko deležni ljudje, pa so: rojstvo v neomikanih krajih ali krajih brez Darme, nepopolno razvite psiho-fizične sposobnosti in instinktivno oklepanje izkrivljenih pogledov.

33 Trije dragulji zatočišča (skt. Triratna, tib. Dkon-mchog Gsum) so: 1. Buda (skt. Buddha, tib. Sangs-rgyas): a) Razsvetljeno bitje, b) Narava Bude, ki je srčika vsakega bitja; 2. Darma (gl. op. 5), 3. Sanga (skt. Sangha, tib. Dge-hdun): a) z malo začetnico:  skupnost menihov ali nun (sami po sebi niso objekt zatočišča), b) z veliko začetnico oz. Arja Sanga (skt. Ārya, tib. Phags-pa: plemenit, vzvišen): bitja, ki so izstopila iz krogotoka samsare in s tem postala objekt zatočišča.

34 Oz. v zatekanju k Trem draguljem.

35 Osem dejavnikov, ki ugodno vplivajo na duhovno pot: dolgo življenje, zdravo telo, telesna in umska moč, verodostojen govor, veliko prijateljev, dober vpliv na druge, moški spol, rojstvo v ugledni družini.

36 Tudi: vrlinah, konstruktivnih dejanjih.

37 Dejanja, ki delujejo v nasprotni smeri kot negativno dejanje: 1) obžalovanje negativnega dejanja in njegovih posledic (brez občutka krivde), 2) odločitev za drugačno ravnanje v prihodnosti, 3) obračanje k Trem draguljem kot viru podpore in kompasu, 4) ustrezna meditativna praksa.

38 Otrok Zmagovalcev: Bodisatva (skt. Bodhisattva, tib. Byang-chub Sems-dpah); Razsvetljenju zavezano bitje, ki na podlagi udejanjene Bodičite vse svoje prizadevanje usmerja v nesebično delovanje v prid drugim, s tem namenom pa razvija tudi lastne potenciale.

39 Sledeče kitice se nanašajo na šest popolnosti ali paramit (skt. ṣaḍ-pāramitā pāramitā, tib. phar-phyin-drug), jedro mahajana poti, imenovane tudi paramitajana (skt. pāramitāyāna): 1. velikodušnost (skt. dāna, tib. sbyin-pa), 2. etično samoobvladovanje (skt. śīla, tib. tsul-khrims), 3. potrpežljivost (skt. kṣānti, tib. bzod-pa), 4. radostno prizadevanje (tudi: navdušenje, zavzetost ali vztrajnost; skt. vīrya, tib. brtzon-hgrus), 5. meditativna osredotočenost (skt. dhyāna, tib. bsam-gtan) ter 6. modrost (skt. prajñā, tib. shes-rab). Traleg Kyabgon Rinpoče šest popolnosti povzema kot prizadevanje, »da bi izstopili iz egocentrične mentalitete.«

40 Skt. kleśa, tib. nyon-mongs. Tudi: moteča čustva ali zatemnitve uma; kompulzivni umski in vedenjski vzorci zadovoljevanja potreb ega, ki vodijo v trpljenje. Kleše niso sinonim za greh: osnovane so na nevednosti oz. nepoznavanju načina obstoja stvari in vodijo v zmotno iskanje sreče v stvareh, ki vodijo v nesrečo. Glavne kleše oz. trije strupi, iz katerih izhajajo vse ostale tegobe so: 1. Nevednost (skt. avidyā, tib. ma-rig-pa), 2. slepo poželenje ali oklepanje in 3. jeza, sovražnost ali odpor.

41 Meditativna osredotočenost se nanaša na devet-stopenjsko vadbo enotočkovne osredotočenosti oz. na prakso umirjanja uma (skt. śamatha, tib. zhi-gnas), s katero praktikant uri moč in prožnost uma. To je osnova za zahtevnejše meditativne prakse.

42 Dosežena enotočkovna osredotočenost je opisana kot stanje globoke meditativne zatopljenosti (skt. samadhi, tib. ting-nge ‘dzin).

43 Referenca na prodorni uvid (skt. vipasyana, tib. lhag-mthong), analitično meditacijo, ki na podlagi umirjenega uma prodre skozi zatemnitve v naravo pojavov.

44 To se nanaša na poglabljanje v naravo vseh pojavov v času sedeče meditacije in v času med meditacijami, v vsakdanjemu življenju.

45 Vzročno vozilo je pot sutre (skt. sūtrayāna), posledično pa pot tantre oz. vadžrajana (skt. vajrayāna).

46 Tib. dGe-ldan rNam-par rgyal-bahi

47 Tib. hBrog Ri-bo-che

48 Tib. Blo-bzang grags-pa

 


A1Zamenjan vrstni red.