Špela Pahor

Edizioni Dehoniane Bologna, 1990 (376 str.)Med vsemi naslovi tujih knjig, ki sem jih našla v vzajemni bazi Cobiss, če sem vtipkala iskalna gesla religija in antropologija, me je prav naslov te knjige najbolj pritegnil. Nekaj seveda tudi zaradi italijanščine, ki mi je bližja od kakega drugega tujega jezika. Predvsem pa zaradi naslova, saj sem se že večkrat spraševala o tej temi. Zanimala me je človekova izkušnja vere v okviru katoliške religije, ki je prevladujoča  religija našega okolja. Psihologija religije pa meji na antropologijo religije in prav gotovo lahko veliko pripomore k poznavanju in razumevanju tega...

Matic Kocijančič

Dve pismiZasneženega decembra leta 1962, teden dni pred angleško veliko zmrzaljo, je Françoise Lung prejela pretipkano različico pisma svojega prijatelja Guya Deborda, ki je izredno nerad uporabljal pisalni stroj. Ker se je ta pomembni teoretik sodobne revolucionarne misli, ki je svoj sloves utrdil v študentskih gibanjih šestdesetih in je tudi slovenskemu bralcu poznan predvsem po svojem najprodornejšem delu iz tega obdobja, Družbi spektakla, le težko ločil od izvirnikov svojih besedil, spisanih z nalivnikom, je imel najetega poklicnega strojepisca, ki bi lahko prav spodobno živel izključno od pretipkavanja...

Jacques Ellul

Vprašanje, ki ga tu postavljam, je toliko težje, kolikor so mnenja o tej témi na obeh straneh, strani krščanstva in anarhije, že dolgo izgotovljena in niso nikoli bila podvržena niti najmanjšemu prevpraševanju. Samo po sebi je razumljivo, da so anarhisti sovražni vsem religijam (in krščanstvo je povsem očitno znotraj te kategorije). Nič manj pa ni samoumevno, da je pobožne kristjane groza pred anarhijo, izvorom nereda in zanikanja vzpostavljenih avtoritet. To preprosto in neprediskutirano gotovost tu nameravam narediti vprašljivo. Vendar morda ni nekoristno povedati, »od kod govorim«, kot so to zahtevali študenti leta...

Sergio Quinzio

Pri prevodu navedenih mest iz Svetega pisma sem večinoma sledil delu Sacra Bibbia, ki ga je izdala italijanska škofovska konferenca. Od njega sem se oddaljil, kadar se mi je zdelo, da je izvirno besedilo mogoče bolj zvesto izraziti. V teh primerih sem se, kar se tiče Nove zaveze, oprl neposredno na grško besedilo, kar se tiče Stare, pa sem upošteval predvsem »katoliško« La Sainte Bible, École Biblique de Jérusalem, Les Éditions du Cerf, Paris, 1961 in »laično« La Bible, L’Ancien Testament, 2 zv., Bibliothèque de la Pléiade, Gallimard, Paris, 1966-67.[2]Martin Buber pravi, da je Hitler verujoče in...