Feuillets d’Hypnos

René Char

12Ce qui m’a mis au monde et qui m’en chassera n’intervient qu’aux heures où je suis trop faible pour lui résister. Vieille personne quand je suis né. Jeune inconnue quand je mourrai.La seule et même Passante.13Le temps vu à travers l’image est un temps perdu de vue. L’être et le temps sont bien différents. L’image scintille éternelle, quand elle a dépassé l’être et le temps.I4Je puis aisément me convaincre, après deux essais concluants, que le voleur qui s’est glissé à notre insu parmi nous est irrécupérable. Souteneur (il s’en vante),...

Iz Hipnosovih lističev

René Char

12 – 16, 91-97 Kar me je spravilo na svet in me bo z njega odpodilo, se vmeša le takrat, ko sem prešibak, da bi se mu upiral. Starka, ko sem se rodil. Mlada neznanka, ko bom umrl.Ena in edina Mimogrednica.13 Čas, ugledan skozi podobo, je čas, zgubljen spred oči. Bitje in čas sta precej različna. Podoba leskeče večna, kadar preseže bitje in čas.14 Dvakrat se je neovrgljivo dokazalo in torej se zlahka prepričam, da je tat, ki se je neopazen prikradel med nas, nepoboljšljivo zakrknjen. Razpihuje (in se s tem baha) najbolj nizkotno hudobijo, pred sovražnikom je mevžast, sredi strahot se otresa kot svinja...

Izbrane norveške pesmi

Marija Zlatnar Moe

Sigbjørn ObstfelderJEG SERJeg ser på den hvide himmel,jeg ser på de gråblå skyer,jeg ser på den blodige sol.Dette er altså verden.Dette er altså klodernes hjem.En regndråbe!Jeg ser på de høie huse,jeg ser på de tusende vinduer,jeg ser på de fjerne kirketårn.Dette er altså jorden.Dette er altså menneskenes hjem.De gråblå skyer samler sig. Solen blev borte.Jeg ser på de velklædte herrer,jeg ser pa de smilende damer,jeg ser på de ludende hester.Hvor de gråblå skyer blir tunge.Jeg ser, jeg ser …Jeg er vist kommet på en feil klode!Her er...

Pesmi

Milijana Cunta

Pet Medejinih tužbiIKazna je bila strašna, Medeja:svoje udove produžuješ kroz tisućljeća, kao opomenu.Danasduga crna kosapada s neba za najgoreg nevremena,podatne oblinedižu se iz oceana,na zaboravljenim paralelama zemljine površineotoke tvoje žalosti posjećuju izgubljene duše.I poučeni da izmjere promjer izgreda.Tvoji oštri noktigrebu napetu oblost nebakako bi se u pravom času izlilaplodna voda,hrabra bradavica zalijeva zemljuza suše.Uronjena u se, Medeja, ne možeš zaspati više,u posvemašnjem mirovanju osluškuješ:kruženje zemlje...