Naobrnitev koncila: kakšno umetnost za bogoslužje?

Marko Rupnik

Pomembne točke drugega vatikanskega koncilaV sedmem poglavju uredbe drugega Vatikanskega koncila o svetem bogoslužju se govori o sakralni umetnosti. Omenimo nekatere prvine, ki se z današnjega gledišča zdijo posebno pomembne.Koncil nekako razločuje svobodne umetnosti, religiozno umetnost in njen vrhunec, ki je sakralna umetnost. Umetnost, ki krasi cerkve, je po svoji naravi v razmerju z »neskončno Božjo lepoto«. Zato mora ljudi usmerjati k Bogu in kar se da učinkovito prispevati k naraščanju Božje hvale in slave. Koncil poleg tega poudarja »spremembe, ki jih je v teku stoletij prinesel napredek tehnike«.Umetnost...

O podobah

Sv. Janez Damaščan

Nekateri nas grajajo, ker se klanjamo in častimo podobo našega Odrešenika in naše Gospe in tudi ostalih svetnikov in Kristusovih služabnikov. Zato naj poslušajo, da je na začetku Bog človeka ustvaril po podobi. Zaradi česa se torej klanjamo drug drugemu, če ne zato, ker smo ustvarjeni po Božji podobi? Kakor pravi božanski govorec in veliki v poznavanju božanskih resničnosti, Bazilij: »Čast, ki se izkaže podobi, prehaja do izvirnika (prototypon)«; izvirnik pa je tisto, kar je upodobljeno in na osnovi česar nastane to, kar je proizvedeno. Zaradi...

Lepota pri Avguštinu

Carrol Harrison

Svetniškega kneza Miškina v romanu Dostojevskega Idiot zasmehujejo, ker je dejal, da bo svet odrešila lepota. To je pomisel, ki jo njegovi zasmehovalci pripisujejo temu, da je zaljubljen in da je kristjan. To se v resnici zdi precej nenavadna, da ne rečemo veličastna trditev – lepota kot odrešenje sveta –, vsekakor pa je trditev, kakršno teologi, ki se navadno ukvarjajo z vprašanji odrešenja, ne zajamejo pogosto v svojo razlago teorij sprave. Izreci jo teologu, in verjetno bo tako zbegan kot tisti, ki so slišali kneza Miškina – tako zelo je namreč...

Drugi in njegova umetnost

Vid Snoj

V skupnem naslovu našega posveta in tudi v naslovu njegovega drugega sklopa na prvem mestu stoji »drugi«. Poimenovanje »drugi1« v obeh primerih očitno meri na človeka (ne da bi seveda za človekom v ozadju izključevalo Boga, vélikega Drugega). »Drugi« je lahko bližnji ali daljni, domači ali tuji drugi, drugi človek v svoji drugačnosti od mene. Tisti, ki ni isti z mano oziroma z nami. Poimenovanje »drugi« tako zarezuje znamenje ločitve v pojem človeškosti, ki nam je vsem skupna.Tako kot večina naslovov je tudi polni naslov tega sklopa – »Drugi...