Pesmi Sep01

Tags

Related

Share

Pesmi

Tomaž Šalamun

BARKA

Parcialno in umazano in klasično in
društveno in bogaboječe in šesto čutilo.
Bližnji konec. Makabejci pljuvajo na
orehe. Tri generacije očetov se lupi kot
pomladanski krompir. Najprej pod
sosedovo štalo, potem se nekaj žogajo in
spet tri generacije za nazaj v neki čudni
kleti na Dunaju in potem spet tri generacije
za nazaj v osvetljenem džumbusu in potem
spet tri generacije za nazaj čisto blizu
Mostičja in potem spet tri generacije za
nazaj v turbanu, v turbanu, v turbanu in
potem spet, tak izluščen, plah, kako veselo
prepeva v Granadi. Danes je Roš Hašana.

 

DREVO PRED HIŠO NA GORIŠKEM

*

Dvesto športov ni srobot.
Velikani se obnavljajo.
Tuhne si dajo na ramo in plezajo po
kakijih.
Obmetavajo se z zmleto glino.

*

Postrvi so ti, pa ti.
Telegraf parnik poje.
Zobu čas zgnije.
Noč počasi vlaga marmelado
v toporišče.

*

Daj tja, kar daš tja.
Pači se, ko bije žila v tropih.
Cimbale se pokličejo.
Najprej je bil plenum, potem radio, potem
joške.
Ko otrok plava, se ga ne da požreti.

*

Drobovje basni sveti.
Polarna bitja, ste polarna bitja
z eno nogo tudi v grobu?

 

OTROK

*

Verjetje je bomba.
Muha ponuja figo freško,
čeprav nima prstov.
Ne bo eksplodirala.

*

V brezi je.
Iz porcelana.
Griček.
Ta onemi.

*

Ko je rajo polil tuš, ni niti
zacmokala.
Kislo je ocenila bujno zeleno
travo in zebro iz kamnoloma.

*

Moč zarase loščenje.
Loščenje zarase hibo.
Belih slapov ni na vinu.

*

Ris je blazen in sviščast.
Nimam namena ponikniti.

*

Okrogle potice temnih strani,
mišice so verige na razprtih gumbnicah.
Sivo polnilo s svetim češe,
ker odpira usta v neurju.

*

V vetru sem obstal.
Pesek me ni ranil.
Luna se je smejala.

*

Iz zavetja se je prebudil, gibek.
Požeruh je ustavil kvoto.

*

V šibi se listje oprime ogledala.
Otrok gre za mano.