Senegačnikovo liriko zaznamujejo tri značilnosti, ki jih pesnik razvija in estetsko izpopolnjuje od prve zbirke naprej. Prva in najbolj opazna značilnost je njen intelektualni angažma, estetski hermetizem, zavezanost lepoti kot »čistemu redu« in smislu, ki
O, kako nežneje in bolj praznoverno ljubimo ob nagibu naših let ... Sij, sij luč, ki jemlješ slovo, luč poslednje ljubezni, zarje večerne! Pol neba senca je objela, le tam, na zahodu še tava sij,
Последняя любовь О, как на склоне наших лет Нежней мы любим и суеверней... Сияй, сияй, прощальный свет Любви последней, зари вечерней! Полнеба обхватила тень, Лишь там, на западе, бродит сиянье, - Помедли, помедли, вечерний день,
JESENSKI VETER Noč. Nič z druge strani posluša šumenje krošenj v jesenskem vetru. AUTUMN WIND Night. Nothingness from the other side listens to the rustling of treetops in the autumn wind. * * * Piski
Pojam kulture - svake zamislive kulture, pa samim tim i one hrišćanske - vezan je za pojam tvari. Žive tvari - sveta. Tvari, kako veli hrišćansko učenje, stvorene ni iz čega, propadljive i vremenite tvari,
An Introductory Inquiry “Theology is translation.” This is a quote of Richard Gehman by Philip Noss in the special issue of The Bible Translator (BT) devoted to translation and theology (BT 53, 3 [2003]: 333).
